Vedno sem v sebi čutila umetniško vsebino. Začela se je prebujati s predstavami, ki so se ustvarile skupaj s podjetjem P.E.C.A. ter ostalimi svetovalci po metodi P.E.C.A.® V božično-novoletnem času smo pristali na odru. Skozi ples, glasbo, poezijo, igro in osebne zgodbe smo začeli drugače sprejemati in doživljati sebe. Delili smo vrednote Miru, Energije, Ustvarjalnosti in Napredka med ljudi.
Spoznala sem, da se lepo izražam skozi poezijo. V objemu narave, v kateri se sprostim in napolnim novih moči, je nastala pesnitev Reka. Sedela sem ob reki, jo opazovala in se spraševala, kaj pomeni Sprejemanje. Delu pesnitve lahko prisluhnete v spodnjem videu.
REKA
Lepa si …
Ko pogledam k tvojemu izviru, kako močno, polno in strastno planeš na površje, tako strastno, kot je samo življenje.
Padeš … Padem …
Šumiš in bučiš … Šumim in bučim s teboj …
Drhtiš … Drhtim …
Dereš skozi bregove močno, pogumno, neustrašno … Derem s teboj …
Udariš v skalo, jo v hipu sprejmeš, se razpršiš in že najdeš novo pot.
Ne vem, od kje ti to, a s tem polepšaš pogled na svojo strugo.
Udarim v skalo s teboj, a sama obstojim, ti tečeš naprej.
Stojim dneve, mesece, morda leta …
Skala, ki izgleda mogoče kot kamen, mi postane gora.
Ne sprejmem … Obstojim …
Sedaj se učim od tebe, kako igriva, živahna in znajdljiva ti postaneš, da z isto močjo, strastjo tečeš naprej.
V hipu, ko zadeneš skalo, postaneš mehka, nežna, ljubeča, nobene ovire ne raniš.
Se preliješ čez njo ali jo obideš ali najdeš malo razpetino, ki ti ponudi novo pot, da v polnosti stečeš naprej. Samo, koliko poti, med vsemi temi skalami …
Neverjetna si …
Učiš me sprejeti mojo strugo, moje življenje, moje vzorce, moje talente, moje slabosti, moje prednosti, mojo temo in mojo svetlobo.
Hkrati mi pokažeš pot še iz tako velike, na videz nemogoče ovire.
Sprejmeš … Sprejmem …
Ti najdeš pot … Tudi sama najdem pot …
Ti tečeš naprej … Tokrat tečem s teboj …
Močno, pogumno, neustrašno, nežno, mehko in ljubeče. V soju sonca lesketajoče.
Samo sprejemaš, nobena ovira ni tvoja prepreka, samo greš s tokom svoje struge, dokler se ne nekoč v miru zliješ v morje, ocean …
Tako lepa si … Tako lepa sem …